Če je vode v vaškem vodnjaku v času suše zmanjkalo, so morale ženske hodit po vodo k »vrulji« pri pokopališču, kjer je vsaka družina dobila samo po eno brento (30-40 litrov) vode na dan. Pri »vrulji« je bil »vardijan«/gvardijan, tj. vaški čuvaj, ki je vodo delil, njegova naloga pa je tudi bila čuvati gozd. Ponoči in v času ko je bil odsoten je »vardijan« »vruljo« zaprl in zaklenil. Na železnih rešetkah je bila pritrjena tudi bodeča žica, s katero je »vardijan« želel preprečiti, da bi ljudje vodo v času njegove odsotnosti jemali, in če jih je pri kraji vode odkril jim je vodo vzel in jih kaznoval. V času suše so ženske vodo kradle ponoči z »lamicami«, tj. manjšimi posodicami. Za čuvanje vodnjaka so kmetje vardijanu dali kvartal, »pod Italijo je to bilo deset lir«. Iz »vrulje«/vodnega izvira pri pokopališču pod vasjo Golac sta ob velikih količinah vode vodi deževnica in studenčnica stekali v dve lokvi/dva kala pod njo, najprej v prvo in če je bilo vode veliko še v drugo.
nova ocena: –
Za oceno zadošča vaš e-naslov, če pa želite fotografijo tudi komentirati, se morate prijaviti
Če želite sodelovati pri komentiranju, se morate prijaviti
Gospodarsko razstavišče, Nikon, Slovenska turistična organizacija, Diners Club International
Naloži fotografije
